Projekt RESHUB – vzpostavitev mreže energetsko samozadostnih vozlišč za vojaške (baze in vojašnice) in civilne potrebe (nesreče in druge krizne situacije)

Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije s projektom RESHUB – Defence RESilience HUb Netvork in Europe vzpostavlja mrežo energetsko samozadostnih vozlišč v Sloveniji. Hkrati je nosilec pobude projekta vzpostavitve vozlišč tudi v EU.

Mreže vozlišč vključujejo obnovljive vire energije, pretvorbo energije in hranjenje energije v obliki vodika, proizvodnjo toplote in električne energije z gorivnimi celicami ter električne in vodikove polnilnice. Vozlišča, ki bodo postavljena v vojašnicah, bodo zagotavljala večdnevno samozadostnost in podpirala tako vojaško kot civilno električno in hibridno mobilnost.

Aktivnosti projekta RESHUB potekajo vzporedno z aktivnostmi partnerstva SiEnE in se z njimi močno prepletajo. Rešitve, ki nastajajo kot rezultati projekta RESHUB, bodo vključene tudi v razvoj možnosti premestljivih infrastrukturnih kapacitet (pametnih kampov) – PamPIK. PamPIK pa je ena od strateških usmeritev TECES, SiEnE in SRIP Pametne stavbe.

Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS) s projektom RESHUB – Defence RESilience HUB Network in Europe vzpostavlja mrežo energetsko samozadostnih vozlišč v Sloveniji. Hkrati je nosilec pobude projekta vzpostavitve vozlišč tudi v EU. V evropskem prostoru odpira možnost povezovanja obrambnega in varnostnega sektorja v obliki vodikove avtoceste. Ta omogoča razvoj energetsko neodvisnih logističnih vozlišč v podporo zelenim transportnim premikom pri zavezniškem konceptu države gostiteljice.

RESHUB je vseevropski projekt, ki zagotavlja otočne zmogljivosti v podporo obrambnim zmogljivostim na ozemlju EU. Njegov prispevek bo viden pri zniževanju energetske odvisnosti od zunanjih virov in uporabi obnovljivih virov energije na infrastrukturi MORS. Rezultati projekta bodo podprli robustnost energetske oskrbe z otočnimi viri in hrambami energije, pripomogli k izgradnji industrijske baze, ki bo temeljila na obnovljivih virih, ter podprli uvedbo električne in hibridne mobilnosti.

Vozlišča

Mreže vozlišč vključujejo obnovljive vire energije, pretvorbo energije in hranjenje energije v obliki vodika, proizvodnjo toplote in električne energije z gorivnimi celicami ter električne in vodikove polnilnice. Vozlišča, ki bodo postavljena v vojaških bazah ali vojašnicah, bodo zagotavljala večdnevno samozadostnost in podpirala vojaško ter civilno električno in hibridno mobilnost.

Lokalna raven in lokalne skupnosti

Na lokalni ravni se bo v vojaških bazah ali vojašnicah zagotovilo energetsko oskrbo z obnovljivimi viri energije: sončne elektrarne, vetrne elektrarne in male vodne elektrarne. Postavil se bo zalogovnik vodika (H2) namenske kapacitete, ki se polni z vodikom na podlagi hidrolize, ki koristi pridobljeno energijo iz obnovljivih virov in električnega omrežja, ali z vodikom, ki se ga pridobi s pomočjo reforminga zemeljskega plina. S pomočjo električne energije iz javnega električnega omrežja se bo proizvajalo vodik, kadar bo v omrežju višek električne energije. Priklop na javno električno omrežje bo omogočal tako glajenje viškov kot tudi mankov električne energije v javnem električnem omrežju.

S postavitvijo prvih petih vozlišč v vojašnicah Slovenske vojske se predvideva zmanjšanje izpustov CO2 do 10.000 ton letno. Hkrati bo tako vozlišče zagotavljalo lokalno pridelavo in hranjenje energije za daljše časovno obdobje in s tem bistveno zmanjšalo odvisnosti od zunanjih virov energije. V primeru naravnih nesreč in ob drugih kriznih situacijah bo vozlišče predstavljalo (lokalno) neodvisen in zanesljiv vir energije. Lokalnim skupnostim pa bo predstavljalo osnovo za razvoj zelenega javnega in zasebnega transporta. Podpiralo se bo uporabo transportnih sredstev na električni pogon (energija shranjene v baterijah ali vodiku).

EU politike

Projekt je nastal na MORS v okviru Posvetovalnega foruma za vzdržno energijo v obrambnem in varnostnem sektorju, ki ga je organizirala EDA v sodelovanju z Generalnim direktoratom za energijo EU ter na podlagi projekta Brez-emisijskega koridorja v Sloveniji.

Projekt podpira Evropska obrambna agencija (EDA) in več držav članic EU (AT, BE, DE, HU), posega pa na štiri EU politike: okoljsko, energetsko, skupno varnostno in obrambno ter transportno politiko.